Skaza še bolj usmerjena v inovacije in mešanje plastike z odpadnimi biomateriali | Plastika Skaza d.o.o.
0
SI
Novice

Skaza še bolj usmerjena v inovacije in mešanje plastike z odpadnimi biomateriali

12.12.2018

Tehnični direktor Plastike Skaza Robert Agnič, ki je v družbi dobro leto, pravi, da je v mednarodnih okoljih in različnih panogah spoznal veliko različnih (poslovnih) kultur. Pred Plastiko Skaza je namreč delal v družbah Julon, Lek, Krka in Knauf Insulation. Razložil je kako bo v Skazi deloval reorganiziran razvojni oddelek, s kakšnimi inovacijami se ukvarjajo in kako zaposleni pripomorejo k rasti podjetja

Koliko plastike, ki jo uporabljate za proizvodnjo, je že reciklirane?
Zdaj smo pri okoli 30 odstotkih.

Kakšen pa je cilj?
Cilj je sto odstotkov pri lastni blagovni znamki, skupaj s partnerji pa čim bolj povečevati delež. Pri stolih iz programa Home smo dosegli že 50-odstotni delež proizvodnje iz reciklatov, po naših raziskavah pa bomo tudi 90 odstotkov. Ujeti se moramo zgolj v barvnih odtenkih.

Kako hitro načrtujete priti do cilja?
V dveh do treh letih.

Kaj vas upočasnjuje, da že zdaj ne proizvajate stolov iz 90 odstotkov reciklatov?
Na trgu ni dovolj ustrezne surovine, ustreznih reciklatov oziroma zbiralcev. Tako še vedno nimamo pravega krožnega gospodarstva in še vedno je premalo zbirnih centrov odpadne plastike. Vse bolj gremo v to smer, se pa utegne celo zgoditi, da bo boj za vire za ustrezne reciklate na podobni ravni, kot je boj za čisto pitno vodo.

Lahko poveste kaj več o prvem od dveh projektov, pri katerih intenzivno delate, torej o razvoju novega tehnološkega postopka za proizvodnjo zahtevnih izdelkov iz transparentnega polikarbonata z najmanj 50-odstotnim deležem sekundarne odpadne surovine?
Največ tega postopka uvajamo v proizvodnjo omenjenih prosojnih stolov. Sprva smo začeli zbirati celoten izmet v proizvodnji stolov in reklamirane stole. Hkrati zbiramo naše stare izdelke, ko jih kupci zamenjajo z novimi. Zbrani material recikliramo in uporabimo še enkrat. Pri proizvodnji stolov smo sposobni uporabiti 50 odstotkov reciklatov, pri testiranjih pa dosegamo že 90 odstotkov. Potrebnih je še veliko raziskav, zagotoviti je treba ustrezno mehansko stabilnost in barvna ujemanja, saj trenutno edini na svetu proizvajamo prosojne stole v barvnih odtenkih. Gre za zelo zahteven proces.

Kaj je tako zahtevnega pri tovrstni proizvodnji glede na to, da ste edini na svetu?
Predvsem je pomembno, kako z dobavitelji zagotoviti kakovost vhodnih surovin, kar pomeni poznavanje njihovih proizvodnih procesov, ter kako vzdrževati čistilne postopke na napravah. Potreben je torej večji nadzor na celotni proizvodni liniji od dobavitelja do konca proizvodnje. To skupaj dosežemo že v razvojni fazi in nadaljujemo tudi v proizvodni fazi.

Kje nabavljate surovine?
Poskušamo uvesti nov vir, imamo pa tudi kupca – partnerja, ki nam sam zagotavlja mate­riale. Tako brez posebnih, dodatnih analiz vhodnih materialov zagotavljamo standarde kakovosti, ki jih mora doseči izdelek.

To pomeni, da razvijate sami ali v sodelovanju?
Razvoj vedno poteka v dialogu in tesnem sodelovanju s partnerji. Zanje smo razvili vrsto izdelkov, ki so pomemben korak k trajnostnemu gospodarstvu in boljši funkcionalnosti. Zadnji takšen primer je izdelek, v katerem je set košar za kuhinjske elemente. Prejšnji je bil sestavljen iz več deset kosov, sestava pa je trajala od pet do 15 minut. Razvili smo izboljšan izdelek, ki vsebuje tudi reciklate in je sestavljen iz šestih kosov, sestava pa traja do ene minute. Odobrili so proizvodnjo, ki nam letno prinese več milijonov evrov.

Kako dolgo v povprečju traja razvoj izdelka?
Odvisno od kompleksnosti, ponavadi pa od šest do devet mesecev.

Kaj vse recikliranega vsebujejo vaši izdelki?
Na splošno je v reciklatih največ polietilena in polipropilena. Največ uporabljamo polipropilen, denimo v naših kompostnikih bokashi organko 1 & 2 in v proizvodnji netransparentnih stolov. V naših prosojnih stolih pa so polikarbonati. V tovrstnih reciklatih je največ avtomobilskih žarometov, sledijo druga svetila in plastična stekla. Uporabljamo tudi materiale iz biopolietilena na osnovi sladkornega trsa za izdelke lastnih blagovnih znamk Viva in Pick & Go.

Ali glede na omenjene težave s pridobivanjem reciklatov na trgu razmišljate, da bi sami vzpostavili center za recikliranje oziroma kupili podjetje, ki se s tem ukvarja?
Mogoče se lotimo tudi tega. Imamo vizije in ideje, vendar moramo zadevo podrobneje proučiti.

Lahko predstavite še drugi projekt, v katerem razvijate proizvodni postopek za zahtevne tehnične izdelke, ki bo uporabljal zmes recikliranega materiala z dodanimi naravnimi vlakni?
Reciklatom plastike smo želeli dodati naravno surovino, in sicer odpadek iz živilske industrije. Zaradi ločevanja in drugih dejavnikov smo idejo začasno zamrznili in šli v drugo smer. Začeli smo namreč razvijati izdelke iz lesnih kompozitov, pri tem imamo več idej, kako uporabiti tovrstno mešanico pri stolih, pa tudi pri drugih izdelkih.

Koliko približno bo lesa?
Do 30 odstotkov, vendar smo še v fazi raziskav.

Ali v tej fazi vaši partnerji vedo, da razvijate v to smer?
Da, mi smo v stalnih stikih z njimi, vedo, kaj razvijamo in kakšne cilje imamo, ter se usklajujemo z njihovimi željami. Če potrebujemo njihovo pomoč, so nam na voljo.

Razvili ste tudi novo kategorijo do okolja prijaznih izdelkov iz plastičnega materiala na bioosnovi EcoBiB …
Takšen izdelek je narejen iz materiala, ki ne izkorišča neobnovljivih naravnih virov po nepotrebnem. Med biomateriali smo se odločili za sladkorni trs. Iz njega se proizvede polimer, ki ga uporabimo v proizvodnji naših izdelkov. Takšna primera sta naš inovativni set za piknik Pick & Go in linija Viva. Tako ne uporabimo nafte kot surovine in s tem vplivamo na čistejše okolje. Možnost je tudi uporaba koruze ali pa, denimo, bambusa, torej pridelkov, ki imajo presežek v predelavi.

Koliko je sladkornega trsa v izdelkih Pick & Go?
Tega je 81 odstotkov, preostali delež je v priboru, traku in tesnilu, ki pa so iz recikliranih materialov, manj lomljivih.

Izdelek znamke Pick & Go je prvi, ki vsebuje manj plastike kot pa drugega materiala?
Da – in vsi izdelki naše blagovne znamke bodo šli v to smer. Pick & Go je tudi prva linija, ki je iz ekomaterialov. Sploh ne razmišljamo več, da bi imeli izdelke lastne blagovne znamke iz nafte oziroma polimerov. To bi bil korak nazaj.

Kaj še dodajate plastiki?
Možnosti, ki jih proučujemo, so mešanje zlasti z naravnimi materiali, lesom, keratinom, bombažem. Idej je veliko, vendar mora izdelek na koncu opravljati svojo funkcijo. Predvsem pa razmišljamo, kje lahko odpadne surovine drugih proizvodnih procesov vgradimo v svoje izdelke. Torej razmišljamo v smeri krožnega gospodarstva.

Kako pri inovacijah razvojnemu oddelku sledijo v proizvodnji?
Ob mojem prihodu pred dobrim letom dni je razvojni oddelek temeljil na sledenju razpisom, pri katerih smo lahko dobili sredstva, ki smo jih uporabili za razvoj novih procesov, izdelkov in materialov. Z novim letom bomo razdelili oddelek na oddelek inovacij in oddelek razvoja. Prvi bo z baznimi raziskavami, ki bodo bolj ciljno usmerjene, prišel do ene stopnje razvoja izdelka, potem ga bo prevzel drugi in preveril, ali ga je mogoče industrializirati, pri čemer bo poudarek na funkcionalnosti. Sledi proizvodnja. Prej je bilo drugače, kar je normalno za takšno podjetje, ki se je pred nedavnim še bolj usmerilo v inovacije.

Koliko več sredstev boste prihodnje leto vložili v raziskave in razvoj?
V raziskavah bomo podvojili sredstva, v razvoju pa bo nekaj investicijskih vložkov, kar bo za okoli 30 odstotkov več. Skupaj dobra dva milijona evrov, vsako leto pa načrtujemo ta sredstva še povečati.

Kako na te spremembe gledajo sodelavci?
Pozitivno. Letos so tako še veliko bolj zaživele tako imenovane brezmejne ideje Plastike Skaza oziroma, kot jih imenujemo, BIPS. Te predlagajo zaposleni za celoten poslovni sistem ali za posamezne delovne procese. Tisti z idejami so nagrajeni, družba pa je posledično prišla do več kot pol milijona evrov raznovrstnih prihrankov na letni ravni. Vsi so spoznali, da ni dovolj prihajati v službo, ampak vsak lahko pripomore k rasti podjetja.

Kateri prihranki so letos največji?
Izmet se je zmanjšal z lanskih treh odstotkov na krepko pod dva odstotka. To pomeni, da je letni rezultat na izmetu izboljšan za tretjino. Po drugi strani se je produktivnost v primerjavi z lani povečala za pet odstotkov. To pomeni, da je prišlo do spremembe v naših glavah.

Minuli teden ste za sodelavce organizirali dogodek Future 4.0. Je bil namen industrija 4.0 ali kaj drugega?
Da, predstavili smo nekaj možnosti in skupaj iskali povezave v aplikacijah in izdelkih. Denimo možnost razvoja raznih senzorjev, predvsem na bokashi organku 2, kjer bi lahko merili pH ustvarjenega komposta, in signaliziranje, kaj bi morali dodati, če bi želeli najboljše gnojilo za določene sadeže ali rože. Govor je bil tudi o digitalizaciji proizvodnje in industriji 4.0, saj že imamo nekatere tovrstne stroje.

Kateri stroj 4.0 bi poudarili?
Zelo smo ponosni na naše večkomponentno brizganje 2K/3K, kar pomeni, da več komponent brizgnemo v eni operaciji oziroma izdelku in dosežemo, da izdelka ni treba proizvajati na več strojih in potem še sestavljati. Imamo tri takšne stroje, kupujemo četrtega (večjih tonaž). V srednji Evropi smo eno izbranih podjetij s takšnimi zmogljivostmi in eden tovrstnih spe­cialistov v Sloveniji.

Za konec: bo v Plastiki Skaza čez pet let še vedno poudarek na plastiki?
Tako je. Plastika iz reciklatov in biomaterialov za lastno blagovno znamko, preostalo pa v skladu z zmožnostmi na trgu in zahtevami takratnih partnerjev.

Vir: Časnik Finance

Arhiv novic

Priljubljeni