[Kolumna] Ali je ženska v poslu lahko uspešna? | Plastika Skaza d.o.o.
0
SI
Novice

[Kolumna] Ali je ženska v poslu lahko uspešna?

31.03.2017

Te kolumne ne bi mogla napisati pred petnajstimi leti, ker enostavno nisem verjela, da ima lahko oseba prav vse, kar si resnično želi, vključno s tem, da lahko postane vzornica mnogim ženskam. Že kot majhna deklica sem srčno verjela in želela voditi ljudi, ekipo, podjetje in hrepenela po spremembah. Nekateri bi celo rekli, da sem bila dokaj naporen otrok. Kajne, mami?

Moje življenjsko vodilo tako še danes temelji na lastnem prepričanju, da prav vsakemu lahko uspe, če si to želi dovolj močno.

Verjamem, da besede v živo v določenem trenutku vplivajo inspiracijsko, toda tokrat sem se odločila, da z vami delim nekaj pisnih misli in spoznanj, ki vas lahko popeljejo med uspešne ljudi.

Pod tušem se pogosto vprašam, zakaj so nekateri uspešni in predvsem kako so prišli do uspeha. Kaj je njihov »drive«? Vse, kar vidim je pot, polna izkušenj, takšnih in drugačnih, ki jih vselej spremljajo pogum, vztrajnost in svoboda. V to trdno verjamem in srčno si želim, da začnete v to verjeti tudi ve. Pot do uspeha ni lahka in vsekakor ni vedno rožnata, pot do zmage pa je sladka. Rezultati so nepozabni in vas oplemenitijo tako duhovno, kot tudi osebno in poslovno. Z vsako izkušnjo smo močnejši in vsak padec predstavlja novo odskočno desko za zmagoslavje.

V tistem magičnem trenutku, ko vidiš prve uspehe, ki so plod tvojih korakov in truda, se zaveš, koliko je še možnosti za tvoj napredek. Sama sem vedno občudovala športnike, ki imajo v sebi tisti neverjeten »passion« in »drive«. Cenila sem njihovo voljo in to, kaj vse so pripravljeni narediti za zmago. Občutek prejema lovorike za zmago je verjetno nepozaben in čeprav nisem športnica, imam kljub temu cilj, da bo enkrat prišel tisti čas, ko bom vzljubila šport in ne bom želela niti dneva preživeti brez njega. Tako kot, na primer, moj brat.

V naslednjih vrsticah bi rada z vami delila tri ključne izkušnje, ob katerih boste lahko podoživljale mojo poslovno pot:

1. POT DO USPEHA ZAHTEVA VELIKO VZTRAJNOSTI IN ŽELJO PO SPREMEMBI

Ste si kdaj ogledale film Hudičevka v Pradi? Gre za zgodbo o uspehu mlade, ambiciozne asistentke, ki si v življenju bolj kot vse, želi uspeti kot poslovna ženska. Na začetku kaže, da je sicer povsem neprimerna za to delovno mesto, vendar pa ima nekaj, česar drugi nimajo ... je vztrajna, pogumna in ima neverjetno željo po spremembi. Da bi postala popolna asistentka, se je morala v določenih ravnanjih in osebnih pogledih povsem preobraziti. Sprememba je od nje zahtevala ogromno učenja, spremembo navad in lastne pojavnosti, kar je zajemalo vse, od pričeske, oblačil, celo do načina govora ter samega nasmeha. V tem dekletu vidim sebe, petnajst let nazaj.

Drage dame, ali smo se pripravljene žrtvovati za uspeh, tako močno, kot je to počelo dekle v filmu? Tako, kot sem to počela jaz? V tem trenutku lahko veliko zahvalo namenim dragemu mentorju, ki me je nenehno spodbujal in me metal iz cone udobja ter bil včasih tudi neizprosen. Nikoli ni obupal nad mano, saj je verjel, da zmorem. In danes sem mu neizmerno hvaležna, vesela sem in hkrati ponosna, saj mi je pokazal, kaj vse se skriva v meni.

Hvala tudi mojemu Igorju, ki mi dovoli, da se učim od najboljših in delam napake, ki me lahko pripeljejo do uspehov.

Verjemite mi, v trenutku, ko oseba stopi iz povprečja, se šele zave, da je za to potrebno dosti več, kot le običajen, vsakodnevni trud. Potrebno je zelo trdo delo in marsikdaj tudi neizmerno odrekanja. Poleg tega pa je za uspeh nujno potrebnih tudi nekaj mentorjev, saj so oni tisti, ki nas načrtno usmerjajo na pot preko trnja in kamenja, mimo vsega udobja, ležernih navad in enostavnosti. Sprva je težko, ko pa vidiš, da napreduješ, si na svoje rezultate lahko res ponosen. Pravi učitelji si želijo, da so učenci boljši od njih, zato nikar ne obupajte in ne mislite, da vam ne želijo dobro. Raje poglejte iz drugega zornega kota, morda nekdo trdno verjame v vas in ve, da ste skriti talent in obvladate določene naloge bolje kot on?

2. VSE SE ZAČNE S POSTAVLJANJEM CILJEV

Prepričana sem, da se mnogokrat vprašate, če ste na pravi poti. Je to res to, kar želim? Kaj bo čez pol leta? Sem dovolj dobra? Kaj pa, če mi spodleti? Drage moje, če čutite, da lahko ob tem, kar počnete, dosežete cilj, potem prav gotovo ste na pravi poti. Včasih je potrebna sprememba in dejstvo, da se vam ob tem poraja sto in eno vprašanje, je normalno. S tem ni prav nič narobe. Danes so spremembe edina stalnica in samo te nas vodijo po poti k ciljem in nam lahko omogočijo lepšo prihodnost.

Zanimivost, ki jo opažam že vrsto let, bo morda zvenela malce grenko, ampak ni. Je realnost in del vsakdana in, če se vam bo sprva zazdelo, da sem morda malce preostra, globoko zadihajte in pomislite ponovno. Namreč, praviloma se zgodi, da dopuste in vikende načrtujete že dosti prej, nekateri kar za celo leto vnaprej. Ko pa vas vprašam, kakšen cilj imate v poslovnem svetu, tega na žalost ne veste niti za nekaj mesecev vnaprej, kaj šele za leto, in mi ponujate sto in en izgovor. Včasih so krivi nadrejeni, včasih sodelavci, potem mož, otroci, … Izgovorov ni in ni konca. Verjamem, morda trenutno nimate jasno določenega kariernega cilja, vendar vam na srce polagam, ko bo le-ta zastavljen, bo tudi vaša poslovna pot dosti lažja.

Vprašajte se, kaj vas osrečuje? Kaj je vaš življenjski cilj? Kaj je vaš »drive«? Kaj si želite doseči v službi? Ženske smo borke, smo neustrašne in zmožne smo več, kot si sprva sploh lahko predstavljamo. Na tem mestu lahko omenim svoj osebni primer, saj sem tudi jaz med tistimi, ki je za svojo nepopolno angleščino iskala sto in en razlog. Ker pa sem tudi perfekcionistka, sem nekega dne spoznala, da je ves problem samo v meni in potrebno je bilo zavihati rokave. »Draga Tanja, poveži se s šolami, s sodelavci se pogovarjaj v angleškem jeziku, pojdi na kavo in govori angleško, poišči trenerje po Skypu in izpopolnjuj svoje znanje. Dosledno, vsak dan!«

Na kratko, potrebno si je postaviti cilj in oditi iz cone udobja. Živimo v dobi digitalizacije in pomoč je dobesedno pred nami, v vsakem trenutku. Človek je sam sebi največja ovira in, kot je dejal že Albert Einstein: »Večji kot je ego, manjše je znanje. In manjši kot je ego, večje je znanje.«

3. KO VERJAMETE VASE, DOVOLITE, DA VERJAME TUDI VAŠA DRUŽINA

Ko sem spoznala mojega Igorja, sem mu povedala, kaj me osrečuje in kaj želim biti v življenju - poslovna ženska, žena in mami. Predstavila sem mu svoje želje, na koncu pa sem ga vprašala, če me bo pri tej odločitvi podpiral. Namreč, ko moški začuti, da ženska verjame vase in je ob tem sposobna tudi njemu nuditi vso oporo in spoštovanje, svojo damo še bolj podpre in jo spodbuja. In danes lahko trdim, da sem izpopolnjena ženska.

Drage moje, verjemite mi, vse je v nas samih in vsled tega tudi v dobri organizaciji. Ne morem mimo primera, ki me ni pustil ravnodušne in še danes se sprašujem, če je res povsod po svetu tako? Pred časom mi je poslovni partner dejal, da se moški zelo dobro počutijo v moji družbi, saj se z mano lahko pogovarjajo o mnogih stvareh, nikoli mi ne zmanjka poslovnih idej, poleg vsega tega pa jim je všeč tudi moja odločnost, … Ampak, všeč pa jim je tudi, da je njihova žena drugačna kot jaz.

Zakaj? Ali ni tako, da vso pozitivno energijo, ki jo ženska izžareva tudi takrat, ko pride domov in hkrati pokaže še toplino, damskost, ni moškega, ki mu takšna ženska ne bi ustrezala? Vse moje kolegice, ne glede na to, kateri poklic opravljajo, so uspešne ženske in, ko so s partnerji so ti ponosni nanje. In ne samo znanke, pomislimo na mnogo svetovno poznanih žensk, ki so uspešnejše od svojih dragih, pa si kljub temu z njimi delijo uspehe.

Ko omenjam partnerstvo, nikakor ne smem pozabiti na varnost. Meni osebno veliko pomeni toplina doma in zavedanje, da sem ljubljena. Nič ni lepšega in, če so ti dejavniki izpolnjeni, se notranja moč in lastna motivacija še dodatno povečata. Vse temelji na odnosih in spoštovanju drug drugega.

Da se navežem še na mojo pomembno vlogo, biti mamica. Ali sem popolna mama in žena? Osebno mislim da ne, vendar je tisti čas, ki ga preživljam z mojo družino stoodstotno izpopolnjen in je namenjen samo njim. Ja, sem mamica in imam dva čudovita sinova, na katera sem res zelo ponosna. Sem pa tudi tista mamica, ki na vsakem dogodku, kjer nastopata moja otroka, joče od sreče. V tistih momentih moja sinova pravita, da ju s svojo emocionalnostjo sramotim, vendar kljub temu vesta, da sta zame neverjetna. Seveda sem v določenih primerih tudi stroga, sploh takrat, ko je to res potrebno. Ko, na primer, ugotovim, da smo pozabili na doslednost, na našo skupno linijo in pot. Sem tista mamica, ki z otrokoma raje preživi dve kvalitetni uri, kot pa nepopoln dan, kjer morda moje prisotnosti sploh ne bi opazila.

Tukaj bi rada izpostavila še nekaj, na kar marsikdaj pozabimo. Dame, nismo superženske in včasih je res potrebno prositi za pomoč, aktivirati babico, varuške in se hitro odzvati v določenih momentih. Otrokom je potrebno prepustiti tudi lastne odločitve in jim dati svobodo, da bodo nekoč znali stopiti na svojo karierno pot.

Vendar lahko z gotovostjo trdim, da je služba mame nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju zgodilo. Otroka me izpopolnjujeta. In prav tako kot partnerjeva, je tudi otroška ljubezen nekaj, kar nas bodri in krepi tudi v najtežjih trenutkih.

Zakaj moje današnje pisanje končujem z družino? Zato, ker so na koncu ravno oni tisti, ki vas imajo radi takšne, kot ste. Zvečer, ko jih pospremite v posteljo in sladko zaspijo, ko ve zaključite z vsemi gospodinjskimi opravili in opravite svoj večerni ritual, ko oblečete udobno pižamo ali spalno haljo, obujete tople nogavice in debele copate, drage moje, takrat se za vas dan šele začne. Pred vami naj bo gora knjig, člankov, diplomskih in seminarskih nalog in v tistem trenutku se lahko vaš svet v neznano začne. Kako? Z učenjem.

Če ste se odločile za poslovno pot, potem je potrebno za to nekaj več narediti tudi v osebnem življenju. In ne pravijo zastonj, da ima noč svojo moč. Naj vam le-ta predstavlja zagon za pridobivanje novega znanja in željo po spremembah. Sama še dandanes včasih spim zgolj po štiri ure na noč, saj se želim ustrezno pripraviti na določene dogodke in mi za ta del v službi in kasneje še doma zmanjka časa. Pred petnajstimi leti je to bil moj ritual in organizem se je nanj navadil. Ne glede na pomanjkanje spanca sem v službo prišla nasmejana in vselej pripravljena na nove izzive. Z njimi se srečujem še danes in predobro se zavedam, da jih bo vedno več. Ampak veste kaj? Ni me strah, saj verjamem, da sem obdana s pravimi ljudmi in pravimi idejami.

Za tokratno kolumno sem od sebe dala svoj pečat, svoj izvleček in čustva. Drage mlade dame, prišel je vaš čas. Vse kar je potrebno je to, da stopite iz povprečja, iz kroga množice. Kako pa ostanete opažene? To in še več, pa v naslednji kolumni.

Komaj čakam, da jo napišem in delim z vami. Pa ve?

Vesela bom vašega odziva in z veseljem vam bom odgovarjala nazaj.

Lep vikend,

Tanja

Arhiv novic

Priljubljeni