Razlika med fermentacijo odpadkov in klasičnim kompostiranjem | Plastika Skaza d.o.o.
0
SI
Uporabni nasveti

Razlika med fermentacijo odpadkov in klasičnim kompostiranjem

Da bi lahko dodobra razumeli kompostiranje po metodi Bokashi, je smiselno najprej nekaj besed nameniti efektivnim mikroorganizmom, ki jih Bokashi posip vsebuje. To so organske snovi, ki preprečujejo gnitje med kompostiranjem. Bakterije, prisotne v njih, tekom procesa proizvajajo mlečno kislino, ki zniža pH in posledično zavira rast nekaterih patogenih mikroorganizmov.
Prednosti kompostiranja z Bokashi Organkom
Kompostiranje s pomočjo Bokashi Organka in posipom iz efektivnih mikroorganizmov je v zadnjem času v porastu. Ne glede na to, ali ste še vedno pristaš navadnega kompostiranja, ali pa se preprosto sprašujete, katere tujke smo ravnokar uporabili v zgornjih vrsticah, predlagamo, da berete naprej in se podučite o prednostih, ki jih kompostiranje po metodi Bokashi prinaša.
 
Tradicionalno kompostiranje
Pri navadnem kompostiranju v kompostniku iz lesa, plastike ali kovine je potrebno slediti navodilom, ki so odvisna od posamičnega materiala. Tradicionalni kompostniki od uporabnika zahtevajo več prostora in previdnosti pri samem postopku kompostiranja, saj lahko ob neprimerni uporabi hitro pride do gnitja bioloških odpadkov.
Kompostiranje s pomočjo Bokashi metode in Bokashi posipa
Da bi lahko dodobra razumeli kompostiranje po metodi Bokashi, je smiselno najprej nekaj besed nameniti efektivnim mikroorganizmom, ki jih Bokashi posip vsebuje. To so organske snovi, ki preprečujejo gnitje med kompostiranjem. Bakterije, prisotne v njih, tekom procesa proizvajajo mlečno kislino, ki zniža pH in posledično zavira rast nekaterih patogenih mikroorganizmov.
 
Pri kompostiranju z Bokashi Organkom se na enostaven način poslužujemo prednosti efektivnih mikroorganizmov. Fermentacija v kompostniku Bokashi Organko ne oddaja neprijetnega vonja, kot ga oddaja navadno kompostiranje, prav tako pa z dodanimi mikroorganizmi preprečimo gnitje in privabljanje insektov.
 
Razlika med navadnim kompostiranjem in Bokashi kompostiranjem
Medtem, ko kompostiranje in razgradnja bioloških odpadkov po tradicionalnih metodah traja od tri do šest mesecev, se postopek pri Bokashi Organku skrajša kar za polovico. Sam proces kompostiranja s pomočjo efektivnih mikroorganizmov traja tako le od dva do tri mesece.
 
Pri tradicionalnem kompostiranju razgradnja bioloških odpadkov povzroča nastanek amoniaka (NH3), ki je v velikih količinah strupen tako za naravo, kot za človeka. Plin, ki se z navadnim kompostiranjem ustvarja poleg amoniaka, je ogljikov dioksid (CO2), zato s tradicionalnimi metodami nikakor ne moremo pomagati k zmanjšanju ogljičnega odtisa v naravi.
 
V nasprotju s tradicionalnimi metodami je kompostiranje v Bokashi Organku s pomočjo efektivnih mikroorganizmov prijaznejše do narave in okolice. Ti preprečujejo nastanek amoniaka, namesto tega pa nastanejo aminokisline, ki jih rastline neposredno absorbirajo. Na ta način prihranijo na energiji, to pa lahko uporabijo za boljšo kakovost pridelkov. Po fermentaciji s posipom je proizveden kompost bogat tudi s polisaharidi, ki rastlinam predstavljajo dvojno vlogo – služijo jim kot rezervna in oporna snov.
 
S kompostiranjem z Bokashi Organkom in posipom, polnim efektivnih mikroorganizmov, ne pripomoremo zgolj k spodbujanju rasti kakovostnih rastlin, temveč tudi blagodejno vplivamo na okolje in naravo. Že zdaj lahko poskrbimo za boljši in čistejši planet. Priključite se Bokashi gibanju tudi vi!
VAS ZANIMA ŠE...
Govorili smo z dr. Branko Viltužnik, vodjo raziskav in inovacij v podjetju Skaza, ki je igrala pomembno vlogo v razvoju novega produkta. Novi Bokashi Organko 2 Ocean, narejen iz na roko pobranih in recikliranih ribiških mrež, je že obnorel svet. Z njim bomo dosegli dva cilja - preprečili onesnaževanje oceanov in spodbudili ljudi k vračanju k naravi.
Preberi več
Da bi lahko dodobra razumeli kompostiranje po metodi Bokashi, je smiselno najprej nekaj besed nameniti efektivnim mikroorganizmom, ki jih Bokashi posip vsebuje. To so organske snovi, ki preprečujejo gnitje med kompostiranjem. Bakterije, prisotne v njih, tekom procesa proizvajajo mlečno kislino, ki zniža pH in posledično zavira rast nekaterih patogenih mikroorganizmov.
Preberi več
Povprečni Slovenec na leto proizvede skoraj 500 kg komunalnih odpadkov. Na leto tako kot država proizvedemo 1.025.000 ton komunalnih odpadkov, kar predstavlja 12 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov. Količine komunalnih odpadkov so se v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečale za kar 4 %. Zaskrbljujoč podatek, kajne?
Preberi več
NE SPREGLEJTE

Favourites